Draga Ženska, vabim te na ples

Draga Ženska, vabim te na ples. Vabim te na divji Ples starih mater.

Gre za knjigo, ki me je navdušila. Avtorica dr. Clarissa Pinkola Estes je preprosto fantastična. Drzna in svobodna, njene misli in zgodbe pa te povabijo v napol mistični svet. Z vami delim le nekaj misli, ki so vsaj meni govorile.

Živi življenje v vsej njegovi polnosti. Ne na pol. Ne na tri četrt. Vedno na polno, vsak dan.

Mar ni to smisel zakaj smo na svetu? Da živimo na polno? Reci življenju DA.

Modra ženska živi tako, da navdihuje druge. Živi po svoji duši, da se lahko drugi zgledujejo.

Če živiš sebe, si inspiracija svojemu otroku, svoji prijateljici, pravzaprav vsem. In zakaj je tako? Ker žariš in se vidi, da živiš sebe.

Si kdaj bežno ugledala tisto, kar sestavlja tvoje najveličastnejše bistvo? Prepričana sem, da globoko v sebi to že veš. Izrazi se.

Daj poglej. Meditiraj na to misel. Poveži se s svojim bistvom.

Vir modrosti se zagotovo pojavlja tudi v resničnem življenju in ne le v mitih. Ozri se naokoli in zagotovo boš opazila kakšno čudovito žensko, ki je obdarjena z daljnovidnostjo, nezgrešljivim sklepanjem, navidez čarobnimi orodji? Da? In če misliš, da ne poznaš nobene, pomisli še enkrat, kajti morda postajaš to ti, da prav ti!

YES!

Kakšno je življenje ženske? Ne glede na to, kako živi nad zemljo, bleščeče ali trpeče, je pod zemljo “skrivna” ženska, ki varuje zlato iskro, tisto svetlo energijo, neugasljivo dušno moč.

To je dobro vedeti in ozavestiti in neusahljiv vir ženske energije je vedno s tabo.

Življenjsko silo ženske lahko pojasnimo le s poezijo, plesom, slikanjem, kiparjenjem, strastnim pisanjem, sanjami, z občutenjem in intuitivnostjo.

Zato pleši, slikaj, piši, čuti..

Vse izhajamo iz dolge verige oseb. Njihove dedinje smo. Čeprav jih nismo nikoli poznale. Žareče svetilke so, ki nihajo v temi in osvetljujejo svojo pot ter korake drugih. Njihova svetloba še naprej valuje skozi temo..skozi nas..

Energija je večna in absolutna in vedno v nas.

Modre ženske so zahtevale prostor v družbi, pravzaprav vsak prostor, ki so si ga zaželele, in niso čakale, prosile ali se prilizovale – družini ali družbi – da bi jim bil dodeljen. Narisale so krog. Stopile so vanj. Rekle so: ” Tu stojim. Če mi želite biti blizu, stojte ob meni. Če ne, se umaknite, kajti jaz grem naprej.”

Moja nova afirmacija bo od sedaj naprej zagotovo: ” Tu stojim. Če mi želite blizu, stojte ob meni. Če ne, se umaknite, kajti jaz grem zagotovo naprej.”

 

Kljub trenutnim navezanostim,

bolečinam, trpljenju, pretresom, samozavesti,

izgubam, dobitkom, radostim –

je kraj, kamor hočemo priti, tista psihična dežela,

kjer prebivajo dedje,

tisti kraj, kjer so ljudje še nevarni in

božanski obenem,

kjer živali še plešejo,

kjer vse, kar je posekano,

spet zraste

in kjer veje

najstarejših dreves

najdlje cvetijo.

Skrivna ženska

ki varuje zlato iskro,

pozna ta kraj.

Pozna ga.

In ti tudi.

Res ga poznaš. Samo pleši, slikaj, piši čuti..