Kaj je sreča? Kako jo “ulovimo”? Z ljudmi, ki me navdihujejo, bom v tej rubriki spregovorila nekaj besed. Vsi so izredno uspešni na svojem področju.
Tokrat je z nami srčna umetnica Alenka Hudales. Kot sama pravi je bila vedno malo samosvoja, sanjava in je rada ustvarjala podobe iz svoje bujne domišljije. Že petnajst let deluje pod svojo blagovno znamko Lenn in njeni izdelki zagotovo odražajo polno veselja, smeha in ljubezni do lepega. Simbol srca jo spremlja že kar nekaj časa in z njim tudi najlažje prebuja lepo v ljudeh. Njena topla energija se odraža v njenih kreacijah, od srčnih ptičkov želja ( tudi pri meni doma žvrgoli ), zajčka dolgouščka, čudovitih predpasnikov, servietkov.. izdelki, ki ogrejejo celo družino. Lani se je pridružila sorodno mislečimi in čutečimi Free Ideas Club, ki svoje vizije delijo z nami.
Asociacija na besedo sreča:
“Sreča je videti kot iskriv roj bleščic in je slišati kot nežno zvončkljanje, ogreje nam srce in prebudi vsa čutila. Srečni ljudje smo zlata bitja s super močmi in lahko najbolj nemogoče spremenimo v mogoče.”
Kaj, kdo te osrečuje:
“Kadar sem v svojem ustvarjalnem elementu in v glavi ni nobene misli, takrat pride občutek miru in tudi sreče. Veliko je trenutkov, ko se zavem, da sem srečna. Recimo trenutki z mojo družino, otroška domišljija brez meja, trenutki, ko opazujem svojo mucko Belo kako počiva na sončku, trenutki, ko se družim ljubimi prijatelji in ko se iskrijo nove ideje. Srečna sem med sprehodom po mestu ali v gozdu, ob sončnih vzhodih, ko z neba letijo prve snežinke in ko zadiši po pomladi, ko se poletni dan raztegne v večer in smo še zmeraj polni energije…Včasih sem srečna brez razloga in takrat sem ponavadi ganjena do solz.”
Osrečujoče navade, rituali, razvade:
“Odkar imam družino imam precej manj ritualov kot sem jih imela včasih. Zdaj poskušam uvesti nekatere družinske rituale in navade, ki so večinoma povezani z druženjem za mizo in prazniki. Še vedno pa vztrajam pri ritualu pitja kavice, ki je hkrati najstarejša navada, ki jo imam. Sega v obdobje mojih zgodnjih dvajsetih let, ko sem bila v tuji državi in sem imela veliko prostega časa. Takrat sem se navadila posedat v prijetnih kavarnah. To so bili trenutki, včasih tudi ure, ko sem opazovala morje, zanimive ljudi okoli sebe , poslušala neznan jezik in v svojo beležko zapisovala in risala ideje ali pa brala knjige in časopise. Danes veliko raje pijem kavico doma pa tudi ure so se spremenile v minute. Vesela sem, da je to še vedno samo moj dragocen čas, ko se umirim in najdem svoj navdih. ”
Vodilo skozi dan, življenje:
“Mislim, da je najmočnejše vodilo moja vstrajnost in večni optimizem. Ne glede na to koliko ovinkov včasih naredim,vedno na koncu prisluhnem sebi. Rezultati niso vedno briljantni, a za njimi lahko mirno stojim. Življenje me je naučilo, da najbolj temne noči prinesejo najlepše sončne vzhode. Če zmoreš videti lepoto, ki te obdaja potem boš vedno občutil srečo v svojem srčku.”
Draga, Alenka naj se tvoja srčnost dotakne čim več domov in veliko sreče pri novih projektih. Čiv čiv od mojega ptička.
Dodaj odgovor