Živčni sistem je temelj naše sposobnosti doživljanja sveta, in vsaka izkušnja, ki jo doživimo v življenju, pušča sled na njem. Bolečine, travme iz otroštva in druge stresne situacije lahko močno vplivajo na naše počutje, prepričanja ter obrambne mehanizme, ki jih razvijemo skozi leta. Ti vplivi oblikujejo naš pogled nase in na druge ter vplivajo na naše odnose in vsakdanje življenje.
Zasvojenost z negativnimi vzorci
Naše telo in um se lahko navadita na določene čustvene in miselne vzorce, celo do te mere, da postanemo od njih zasvojeni. Na primer, jeza in strah sproščata hormon adrenalin, ki nas preplavi z občutkom “živosti.” Stres in pretirane skrbi pa sproščajo kortizol, stresni hormon, ki prav tako lahko postane del stalnega vzorca vedenja. Ko telo doživlja te občutke redno, se lahko zgodi, da podzavestno “iščemo” situacije, ki sprožijo ta čustva, kot na primer prepirov. Po prepiru oseba morda občuti kratkotrajno olajšanje, kar postane cikel, ki ohranja disregulacijo živčnega sistema.
Te navade, ki izhajajo iz otroštva, so pogosto obrambni mehanizmi, vendar je dobra novica, da se jih da preoblikovati. Če si oseba želi in se loti raziskovanja svojih notranjih in zunanjih sprožilcev, lahko postopoma preobrazi te vzorce in odzive.
Preobremenjen živčni sistem in posledice
Ko je naš živčni sistem preobremenjen, se to lahko izrazi na različne načine. Simptomi so lahko fizični – bolečine, oslabljen imunski sistem – ali pa duševni, kot so anksioznost, depresija, občutek preobremenjenosti in različne motnje razpoloženja. Pri dolgotrajni disregulaciji živčnega sistema lahko pride tudi do razvoja avtoimunskih bolezni, kot so fibromialgija, psoriaza in artritis.
Vloga čuječnosti pri uravnavanju živčnega sistema
Čuječnost je praksa, ki nas vrača v sedanji trenutek in nam omogoča, da se soočimo s svojimi občutki in mislimi na zavesten način. S čuječnostjo se lahko umirimo, sprostimo telo in užijemo trenutek z vsemi svojimi zaznavnimi čutili. Ko se zavestno povežemo s svojim telesom in okoljem v varnem prostoru, se živčni sistem naravno umiri. Tudi če se ob tem pojavijo neprijetni občutki, jih lahko sprejmemo s sočutjem in varnostjo.
Razumevanje obrambnih mehanizmov
Pomembno je razumeti, da v vsakem trenutku delujemo na način, ki ga v tistem času najbolje poznamo. Strategije, ki smo jih razvili za soočanje s preteklimi situacijami, so nam pomagale preživeti. Vendar pa je morda zdaj čas, da najdemo nove, bolj podporne načine, ki ne vključujejo občutkov, kot so boj, beg, zamrznitev ali občutek, da nismo varni. S čuječnostjo in zavestno prakso lahko preoblikujemo svoj odnos do preteklosti in ustvarimo bolj zdravo notranje okolje.